Pohod med besedami: Praznovanje 130-letnice rojstva notranjskega izseljenskega pisatelja
Frank Troha Rihtarjev (1894-1980)
»Kar na hitro sem se odpravil na pot, le to je bil hudir, ko sem imel edino par čevljev, pa še tisti so me večkrat ožulili.« (Frank Troha Rihtarjev)
Velikonočni ponedeljek, 1. april 2024, ob 10.30
Zbirno mesto: javno parkirišče pred ž. c. sv. Nikolaja nasproti Rihtarjeve domačije v Babnem Polju
Sveta maša v Babnem Polju na velikonočni ponedeljek ob 8.00
O poti
Dolžina poti v obe smeri 16 km, nezahtevno. Pot bo vodila večinoma po kolovoznih in gozdnih poteh, dober kilometer poti vodi po asfaltu.
Skupni čas hoje 5 h.
Vzpon ꜛ 37 m spust ꜜ 150 m vzpon ꜛ 164 m spust ꜜ 51 m
Na pohod lahko sprejmemo 50 pohodnikov, zato so obvezne prijave prek spletnega obrazca ali gsm 041 260 985 (Alenka Veber).
Prostovoljni prispevek 5,00 EUR na pohodnika vključuje vodenje, topel napitek in razglednico Babnega Polja.
V primeru izredno slabe vremenske napovedi bo na ta dan na Rihtarjevi domačiji dan odprtih vrat.
Spletni obrazec za prijavo
Frank Troha Rihtarjev
Iz domačega Babnega Polja je Frank Troha (1894–1980) kot mladenič v želji po boljšem življenju tik pred prvo svetovno vojno (1913) odpotoval v Združene države Amerike. Podobno kot so to v tistih časih storili mnogi njegovi sokrajani in mnogi Slovenci iz krajev, kjer je bilo življenje nevzdržno težko in kamor so prispele vesti o možnosti dobrega zaslužka v deželah onkraj Atlantika.
Življenjska zgodba Franka Trohe je podobna usodi tistih, ki se niso vrnili domov premožnejši, temveč so ostali v novi domovini, se prilagodili ali vsaj poskušali prilagoditi njenim življenjskim, delovnim in miselnim vzorcem, pri tem pa ohranili ne le spomine na domači kraj in družino ter na podobe svojega otroštva in mladosti, ampak vse to oblikovali tudi v zgodbe, spominske zapise in beležke, v katerih se med seboj prepletata dva nedeljiva svetova.
Frank Troha je bil ob težaškem delu za zaslužek tudi kot kulturni delavec vseskozi tesno povezan s slovensko skupnostjo v ZDA, zato ga je v želji po zapisovanju svojih doživetij, opažanj in razmišljanj kmalu pritegnilo k sodelovanju s slovenskimi periodičnimi publikacijami v Ameriki. Največkrat je svoje pripovedi in zapiske objavljal v Glasu naroda (rubrika »Kratka dnevna zgodba«), v časopisu Nova doba in v Slovensko-Amerikanskem koledarju med leti 1925 in 1963.
V daljši zgodbi Spomin na veliko noč in domače kraje v domovini (Glas naroda 65, št. 30 (1957): s.p. Troha opisuje del poti, ki jo prehodil od domačega doma do Goričic ob Cerkniškem jezeru, kjer je živela njegova stara mama.
»Kadar je pot držala v hrib, sem kar sopel, ko sem jo ubral po klancu navzdol, sem pa večinoma tekel in tako sem puščal za sabo vasi: Babno Polico, Vrh, kje stoji cerkvica sv. Tomaža, od koder je pred davnimi leti Turek streljal na Loški grad in ga porušil.«
Dvestoletno Rihtarjevo domačijo zadnjih trideset let ohranja njegova pranečakinja Alenka Veber Rihtarjeva. Gospodarska poslopja so v celoti obnovljena in danes služijo kot kulturni podeželski center.