Deset let delovanja Zavoda Rihtarjeva domačija

Alenka Veber

Foto Alenka Veber

V oktobru 2021 je Zavod Rihtarjeva domačija, ki se ukvarja z delom na področju izobraževanja, vseživljenjskega učenja, turizma, interpretiranja in ohranjanja kulturne in naravne dediščine, trajnostnega razvoja podeželja in sožitja z naravo, organizacijo prostočasnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti ter kulturno, raziskovalno, založniško, informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo vstopil v deseto leto svojega delovanja. Nevladni in neprofitni zavod je poimenovan po domačijskem imenu Rihtarjeve domačije iz Babnega Polja, ki že več kot dvesto let leži v starem delu naselja.

V desetih letih delovanja je zavod, ki ga je ustanovila Alenka Veber, skupaj s člani zavoda, simpatizerji in donatorji pripravil številne kulturne in druge prireditve, predvsem pa si je prizadeval, da bi domačiji z gospodarskimi poslopji vdihnil nove vsebine in na ta način ohranil domačijo.

Zavod je o svoji dejavnosti redno objavljal prispevke tudi v občinskem glasilu Obrh in v drugih medijih izven občinskih meja ter prispeval k turistični in kulturni prepoznavnosti občine Loške doline širom Slovenije, kakor tudi v sosednji Republiki Hrvaški, predvsem v Gorskem kotarju.

Ob desetletnici delovanja zavoda bom osvetlila samo nekatere dogodke in dejavnosti, ki so našemu delu dali neizbrisen pečat.

Foto Alenka Veber

Področje založništva

Leta 2013 je zavod izdal knjigo Božični in velikonočni spomini Franka Trohe Rihtarjevega, ki se je rodil leta 1894 na Rihtarjevi domačiji. Troha je leta 1913 sprejel težko odločitev in se v skupini petih Babnopoljcev odpravil v Ameriko. Trohovo ime prvič zasledimo v ameriškoslovenskih publikacijah že leta 1921 v mesečni družinski reviji Čas, prvo daljšo literarno pripoved »Iz obmejne Notranjske« pa leta 1928 v Glasu naroda, katerega stalni sodelavec je bil vse do leta 1963, ko je časopis prenehal izhajati. Frank Troha Rihtarjev je umrl 26. avgusta 1980 v Barbertonu, Ohio, ZDA. Izid knjige je pospremila tudi obširna literarna študija dr. Helge Glušič, ki je med drugim zapisala: »Življenjska zgodba Franka Trohe Rihtarjevega je podobna usodi tistih, ki se niso vrnili domov premožnejši, temveč so ostali v novi domovini, se prilagodili ali vsaj poskušali prilagoditi njenim življenjskim, delovnim in miselnim vzorcem, pri tem pa ohranili ne le spomine na domači kraj in družino ter na podobe svojega otroštva in mladosti, ampak vse to oblikovali tudi v zgodbe, spominske zapise in beležke, v katerih se prepletata dva nedeljiva svetova.«

Trohova daljša pripovedŽivljenje v širnem gozdu v okolici Snežnikaje leta 2017 izšla v samostojni knjižici, ki so jo obogatile ilustracije akademske slikarke Maje Šubic.Obsežno besedilo zajema opise pokrajine, predvsem gozdov in gorskega območja, napete ali humorne lovske zgodbe in podobe iz življenja gozdnih živali.

Ustanoviteljica zavoda se je leta 2018 predstavila s svojo knjigo Kolo sreče, kjer je zbrala 67 razmišljanj, ki so bila predvajana od 1. marca 2015 do 28. februarja 2018 v oddaji Duhovna misel: Razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere, duhovnosti in humanizma na Prvem programu Radia Slovenija.

Za tisk avtorica pripravlja novo zbirko razmišljanj z delovnim naslovom Babji odkruški, nekatere izmed njih ste lahko bralci prebirali tudi na straneh Obrha.

Foto Alenka Veber

Razvedrilna in rekreacijska dejavnost

Zavod je v desetih letih delovanja pripravil številne pohode in razvedrilne prireditve. Med daljšimi pohodi naj izpostavim pohod Po poteh notranjskega izseljenca Franka Troha Rihtarjevega, ki ga je sprva kot članica Športnega društva Planjava Babno Polje ob znatni pomoči članov Planjave izvedla pod njihovim pokroviteljstvom ter dobrodelni pohod Iz Babnega Polja na Babno Polico.

Zavod v zadnjih letih organizira tudi druge daljše in krajše pohode po Babnem Polju in njegovi bližnji in širši okolici, kot je npr. Etnobotanični sprehod  in Pohod po sledeh razbojnikov.

Foto Alenka Veber

Kulturna in izobraževalna dejavnost

Namen zavoda je tudi pomagati ljudem in drugim organizacijam pri doseganju izboljšanja kvalitete življenja na telesni, duševni in duhovni ravni. Tako je zavod v desetih letih v Babnem Polju in tudi širom Slovenije organiziral številna predavanja in koncerte. Med gosti v Babnem Polju naj izpostavim svetovna alpinista Nives Meroi in Romana Beneta, ki smo ju gostili leta 2017 in sta večnamenski objekt v Babnem Polju dvakrat napolnila. Medse smo povabili tudi logoterapevta mag. Martina Lisca ter Alenko Rebula in Josipo Prebeg, avtorici priročnika za osebno rast Vera vase.

Že vrsto let zavod aktivno sodeluje tudi v projektu Evropski dnevi kulturne dediščine, tako smo v letošnjem letu na prireditvi Spoznaj? Varuj! Ohrani. Dediščina Loške doline z Babnim Poljem obiskovalce popeljali po naši občini ter jim predstavili znane in manj znane pomnike dediščine.

Na Rihtarjevi domačiji smo v poletnih mesecih v okviru prireditve Dnevi odprtih vrat gostili lajnarja Vlada Nunčiča iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, ki je edini izdelovalec lajn v Sloveniji. Obiskali pa so nas tudi Ljudski pevci Jezerci, ki so nam predstavili dediščino ljudskega petja Notranjske.

V mesecu avgustu smo gostili še ljubiteljske likovnike, ki so ob koncu tridnevne slikarske delavnice Kraljestvo risa, na kateri so pod vodstvom mag. Karmen Bajec ustvarjali na temo risa in drugih velikih zveri, svoja dela razstavili na Rihtarjevi domačiji.

Foto Alenka Veber

Obnova Rihtarjeve domačije

Glavni namen ustanovitve zavoda pa je obnova Rihtarjeve domačije z njenimi gospodarskimi poslopji, vrtom in dvoriščem, ki jo je ustanoviteljica začela v letu 2014. V letih 2014–2021 nam je s pomočjo lastnih sredstev in donacijami uspelo Rihtarjevi domačiji dati nove vsebine in ohraniti gospodarska poslopja. Tako je v Rihtarjevi kašči urejen manjši podeželski center, kjer si lahko obiskovalci ogledajo kratki film Zeleni kras in prisluhnejo krajšemu predavanju o vremenskih rekordih v Babnem Polju in zanimivi zgodbi Rihtarjeve rodbine. V nekdanjem hlevu je nastal simpatičen muzej kmečkega orodja, vrtni del domačije pa je pripravljen za postavitev poučnih tabel, kjer bomo predstavili vse tri zveri in polha. Del prostora pa bo namenjen tudi predstavitvi kulturnih in naravnih znamenitosti Primorsko-notranjske regije. Z deli nikakor še nismo končali, saj trenutno urejamo prostore nad hlevom.

Ob zelo kratkem pregledu naših deset let bi se radi zahvalili vsem, ki nas podpirate in v našem delu prepoznate skrb za ohranjanje podeželja na neki drugi ravni: na ravni kulture in vseživljenjskega izobraževanja.

Foto Alenka Veber